Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Kakšen je položaj delavca, če ima v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo?

Posebnost pogodbe o zaposlitvi s poskusnim delom je v tem, da je s pogodbo določeno neko obdobje (poskusno delo), v katerem lahko delodajalec ugotovi, ali je delavec sposoben za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, delavec pa lahko ugotovi, ali mu to delo ustreza. Trajanje poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi, z zakonom pa je omejeno na šest mesecev. Podaljša se lahko v primeru začasne odsotnosti z dela. Delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi že v času trajanja poskusnega dela, in sicer s sedemdnevnim odpovednim rokom. Delodajalec pa v času trajanja poskusnega dela delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi (razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca oziroma prisilne poravnave), ampak mu mora omogočiti, da v teku poskusnega dela pokaže svoje sposobnosti. Če pa delodajalec ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, v postopku odpovedi pa delavcu ni dolžan zagotoviti zagovora.

Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

kdaj pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča?

Zakon o delovnih razmerjih ureja poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi za primere, ko delavec uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in za primere, ko uveljavlja sodno varstvo zaradi neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru njenega izpodbijanja pred sodiščem. V teh primerih lahko sodišče odloči o prenehanju pogodbe in določi dan, kdaj pogodba o zaposlitvi preneha.

Če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko na predlog delavca:

• ugotovi trajanje delovnega razmerja (vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje),

• prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter

• delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Delavec lahko takšno zahtevo uveljavlja do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Sodišče lahko enako odloči tudi ne glede na predlog delavca, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.

Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.

Vir: MDDSZ

Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Kakšno posebno varstvo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uživajo delavci, ki so odsotni zaradi zdravstvenih razlogov?
Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. To varstvo ne velja v primerih uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Vir: MDDSZ

Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Ali delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi noseči delavki, delavkam in delavcem v času starševskega dopusta (porodniškega dopusta, očetovskega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega dopusta)?

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

• delavki v času nosečnosti,

• delavki ves čas, ko doji otroka,

• staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta.

Delavkam in delavcem v tem času (v času nosečnosti in dojenja, v času izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta) prav tako ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

V določenih izjemnih primerih zgoraj opisano posebno varstvo pred odpovedjo ne velja, tako da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje (čeprav je delavka noseča ali doji, čeprav je delavec ali delavka na starševskem dopustu v polni odsotnosti z dela ali v času enega meseca po izteku tega dopusta), in sicer:

• če so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu ali

• v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

V navedenih primerih torej do odpovedi pogodbe oziroma do prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko pride, vendar le pod pogojem predhodnega soglasja inšpektorja za delo.

Pod kakšnimi pogoji lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu?

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, iz poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti ustreznega dela v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov.

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, oziroma s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov. V tem primeru se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.

Glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi invalidu sta tako predvsem pomembna Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o zaposlitvenih rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ob tem pa še Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Posebno varstvo pred odpovedjo za invalide ne velja v primerih uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Vir: MDDSZ