Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi?
Pogodbeni stranki morata v pogodbi o zaposlitvi navesti oziroma opredeliti: podatke o pogodbenih strankah, vključno z njunim prebivališčem oziroma sedežem; datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi (pri čemer se za to delo zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela); kraj opravljanja dela (če ta ni naveden, se šteje, da delavec delo opravlja na sedežu delodajalca); čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi; ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa; znesek osnovne plače, ki pripada delavcu za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter morebitna druga plačila; druge sestavine plače delavca, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače; letni dopust oziroma način določanja letnega dopusta, v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa tudi način izrabe letnega dopusta; dolžino odpovednih rokov; kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošne akte delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca in druge pravice in obveznosti, v primerih, ki jih določa ZDR. To so obvezne sestavine vsake pogodbe o zaposlitvi, pri posameznih vrstah pogodb o zaposlitvi (na primer pri pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pri pogodbi o zaposlitvi za delo na domu, in drugih) pa določa zakon tudi dodatne obvezne sestavine, prav tako so možne nekatere neobvezne določbe (npr. določba o poskusnem delu, konkurenčna klavzula).

 
Pri nekaterih vprašanjih (dolžina in razporeditev delovnega časa, druge sestavine plače, plačilno obdobje in plačilni dan ter način izplačevanja plače, letni dopust oziroma način njegovega določanja, dolžina odpovednih rokov) zakon dopušča, da jih pogodbeni stranki izrecno ne opredelita v pogodbi o zaposlitvi, ampak se sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca (na primer: delavcu pripada letni dopust v skladu z merili, določenimi v kolektivni pogodbi dejavnosti x, objavljeni v Uradnem listu RS, št. y).

Vir: MDDSZ

Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Ali ZDR predpisuje kakšen poseben postopek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi?

Delodajalec ima ob upoštevanju zakonskih prepovedi (najnižja starost za sklenitev delovnega razmerja, delovno dovoljenje tujca, upoštevanje izpolnjevanja razpisanih pogojev, prepoved diskriminacije in neutemeljenih posegov v zasebnost,..) pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (pogodbena svoboda). Najmanj tri dni pred sklenitvijo pogodbe delodajalec praviloma delavcu izroči pisen predlog pogodbe o zaposlitvi, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi. Delodajalec ima v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja še določene obveznosti prijave delavca v obvezna socialna zavarovanja in sporočanja podatkov zavodu za zaposlovanje, kar pa urejajo posebni predpisi in ne ZDR.

Vir: MDDSZ

Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Ali se mora vsako prosto delovno mesto oziroma vrsta dela javno objaviti?

Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, javno objaviti, razen v izjemnih primerih, ki jih posebej določa ZDR. Z javno objavo se uresničuje ustavna pravica do svobode dela, da je vsako delo pod enakimi pogoji dosegljivo vsem. Poleg javne objave ZDR določa tudi obveznost tako imenovane interne objave in sicer v primeru, če delodajalec zaposluje delavce za določen čas, s krajšim delovnim časom oz. začasne delavce preko agencij za posredovanje delavcev, ima pa prosto delovno mesto oz. vrsto dela za nedoločen čas oz. s polnim delovnim časom. V takem primeru mora delodajalec poleg javne objave prostega delovnega mesta oz. vrste dela, o tem interno pravočasno seznaniti tudi delavce na pri delodajalcu običajen način – na primer na oglasnem mestu, po e-pošti, v internem glasilu, ipd. Delodajalec se kaznuje z globo, če ne objavi prostega delovnega mesta oz. vrste dela v skladu z zakonom.

Vir: MDDSZ

Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Ali je za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi predpisana kakšna posebna oblika?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki. Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Vendar pa pisna oblika ni predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je veljavno sklenjena tudi v primeru, če je le ustno dogovorjena in ni bila podpisana pisna pogodba. Namen pisne oblike pogodbe o zaposlitvi je namreč varstvo delavca, da se mu s tem zagotovi nek pisni dokument, v katerem so zapisani vsi najpomembnejši podatki o delovnem razmerju, njegove pravice in obveznosti, kar preprečuje negotovost in nejasnost glede pravnega položaja delavca, preprečuje morebitne spore ter olajšuje dokazovanje v primeru spora.

 Posebno pravilo glede pisne oblike velja za pogodbo o zaposlitvi za določen čas: če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

Vir: MDDSZ