Spoštovani,

vabimo vas, da si v priponki preberete pripombe na predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o trgu dela, ki jih je Konfederacija sindikatov 90 Slovenije posredovala ministru za delo, dr. Ivanu Svetliku.

Pripombe na ZDR in Zakon o trgu dela

Danes je po nesprejemljivo dolgem času zasedal Ekonomsko socialni svet (ESS). Obravnavan je bil osnutek Zakona o trgu dela in stekel je pogovor o sprejemanju »vročih« zakon s področja delovnih razmerij, trga dela in socialne varnosti.

Sklep ESS je bil, da se Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve do petka, 19. 3. posredujejo pisne pripombe na predloge:

- osnutek Zakona o trgu dela,

- predlog zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih (v delu, ki govori o odpovednih rokih in  višini odpravnin) in

- predlog Zakona o malem delu.

Z besedili prvih dveh zakonov smo vas predhodno že seznanili, s predlogom Zakona o malem delu vas seznanjamo v priponki.

POZIVAMO VAS, da se seznanite s predlogi. Pričakujemo, da se pisno, po e-pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.  ali drugače odzovete s pripombami, predlogi in komentarji na omenjene zakone na naslov naše konfederacije do 18. 3. 2010. Vaša mnenja in pripombe bomo prenesli na strokovno in interesno usklajevanje, za katerega bo zelo malo časa. Po tem datumu bodo možnosti partnerskega vpliva na vsebino zakonov  bistveno manjše.

Napovedane so spremembe še nekaterih drugih zakonov, a o tem v naslednjem tednu.

Danes je KS 90 vladne predstavnike in ministra za  delo opozorila, da interes po hitrem ukrepanju in sprejemanju zakonov ne pomeni, da bomo na ta račun pristajali, da se s pritiskom in izsiljevanjem znižujejo socialne pravice.

Posebej je bilo poudarjeno, da je KS 90 tudi zavezana zahtevam članstva in delavcev, da smo resnični partner pri teh spremembah in da se ob širši razpravi o teh spremembah tehta tudi odločitev o napovedi splošne stavke. Položaj delavcev (in tudi gospodarstva) je iz dneva v dan slabši.

Predstavitev predloga Zakona o malem delu s strani MDDSZ

Boris Mazali, predsednik in član ESS

Vabimo vas, da si na spodnji povezavi preberete članek iz Žurnal24, z dne 10. marca, v katerem je podala izjavo izvršna sekretarka Sindikata trgovine KS 90 Tinka Jamnik.

Članek plačne skrivalnice

TRETJA e-NOVICA V OKVIRU PROJEKTA

Socialni partner za socialni dialog

Rek »Kdor čaka, dočaka« velja tudi za vse, ki smo od novembra 2009 nestrpno in nadvse radovedno pričakovali pomembno novost:

OSNUTEK ZAKONA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU

Le-tega so na novinarski konferenci 15. 2. 2010 v Ljubljani predstavili dr. Andreja Črnak Meglič (poslanka SD, predsednica parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve), Tadej Slapnik (poslanec Zares), dr. Marinka Vovk (strokovna sodelavka na Okoljskem raziskovalnem zavodu), mag. Zdenka Kovač (predsednica odbora za socialno podjetništvo v Zares) ter Stevan Stavrević (predsednik Društva za razvoj socialnega podjetništva).

Socialna podjetja so po osnutku zakona lahko tako društva, zavodi, fundacije ipd. kot tudi d.o.o.-ji, d.d.-ji, samostojni podjetniki idr. oblike »klasičnih«, do sedaj izključno profitno naravnanih podjetij.

Za socialno podjetništvo naj bi torej bilo značilno, da namesto dobičku sledi izvajanju družbeno koristnih dejavnosti in zaposlovanju najbolj ranljivih skupin na trgu dela (mladih, starejših ali dolgotrajno brezposelnih, invalidov ipd.).

Zakonski osnutek predvideva šestnajst dejavnosti socialnega podjetništva; med njimi so: socialno in družinsko varstvo, varstvo invalidov, znanost, izobraževanje in vzgoja, varstvo in promocija zdravja, spodbujanje zaposlovanja in poklicnega usposabljanja (potencialno) brezposelnih oseb, ekološka proizvodnja hrane, zaščita živali, pravična trgovina, kultura itd.

Obenem naj bi za socialna podjetja bilo značilno, da so na trgu sposobna ustvarjati lastne prihodke (predvsem na trgih, ki so za zasebni in javni sektor nezanimivi) ter da s prostovoljnim delom in zagotavljanjem drugih virov (so)financiranja svojega delovanja omogočajo nižje cene storitev.

Tako ne preseneča, da so snovalci osnutka Zakona o socialnem podjetništvu prepričani, da bi socialna podjetja lahko ublažila grozovito naraščanje nezaposlenosti, obenem pa izboljšala obseg in kvaliteto storitev, ki jih vedno bolj potrebujemo, javni sektor pa jih vedno težje zagotavlja.

Osnutek Zakona o socialnem podjetništvu bomo v kratkem natančneje proučili, prvo branje pa nam zaenkrat poraja vrsto pomislekov in vprašanj.

Katere dejavnosti so v resnici lahko tudi »tržno« primerne za socialna podjetja, »nezanimive« pa za »običajna« podjetja in javne organizacije? – Pomoč ljudem v stiski? Počitnikovanje otrok iz materialno ogroženih družin? Vseživljenjsko učenje in usposabljanje? Svetovanje brezposelnim?

Ali ne bodo nižje cene storitev na podlagi prostovoljstva pripomogle tudi k nižanju cene oz. vrednosti dela?

Kaj je alternativa grobemu, neusmiljenemu, izkoriščevalskemu načinu delovanja podjetja, ki stremi zgolj za dobičkom? – Socialno podjetje, ki od zaposlenih pričakuje prostovoljno (neplačano!) delo?

Vabljeni k ogledu priporočil za uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji:

Priporočila

in diplomskega dela Socialno podjetništvo - tema za 21. stoletje:

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/matica2780.pdf