Predlagani odpovedni roki in odpravnine so podobni britanskim; za naše kapitaliste je to premalo

Delodajalci so zelo razočarani nad predlogom sprememb zakona o delovnih razmerjih. Opozarjajo, da je za prestrukturiranje gospodarstva nujno povečati prožnost. Sindikati pa pravijo, da ne bodo nikoli privolili v skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin.

Primerjava podatkov o odpovednih rokih in odpravninah postavlja na laž trditev delodajalcev, da prav nikjer v Evropi ni odpuščanje tako drago kot pri nas. Podatke so posredovali z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Prikazujemo podatke o odpuščanju iz poslovnih razlogov, kar je v gospodarski krizi posebej pomembno.

Kaj predlaga ministrstvo za delo

Na MDDSZ predlagajo, da bi odpovedni rok ostal 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu, in 45 dni, če je pri delodajalcu delal od pet do 15 let. Pač pa bi odpovedni rok za delavce, ki imajo od 15 do 25 let delovne dobe pri delodajalcu, skrajšali s 75 na 60 dni, če imajo nad 25 let delovne dobe pri delodajalcu, pa s 150 na 90 dni.

Odpravnina bi bila petina mesečne plače za vsako leto dela pri delodajalcu; toliko je že zdaj za delavce, ki imajo pri delodajalcu od enega do petih let delovne dobe, medtem ko delavcem z več kot petimi leti delovne dobe pripada višja odpravnina - in sicer četrtino mesečne plače za vsako leto, če so bili zaposleni od pet do 15 let, in tretjino, če so bili zaposleni nad 15 let. Pri največji odpravnini je znižanje torej 40-odstotno.

Delodajalci predlagajo 30-dnevni odpovedni rok za vse

Delodajalci menijo, da je tudi to še vedno preveč. Predlagali so enoten 30-dnevni odpovedni rok ne glede na leta zaposlitve pri istem delodajalcu in odpravnino v višini največ treh mesečnih plač.

Minister za delo, družino in socialne zadeve  je pojasnil, da so pri predlogu upoštevali pravila, ki jih imajo v primerljivih državah. Primerjava pa pokaže, da so med državami velike razlike, saj Evropska unija ne določa enotnih standardov za delovna razmerja. Tako imajo nekatere države tudi precej strožja pravila za proizvodne delavce, to je modre ovratnike, kakor za režijske bele ovratnike. Daljši odpovedni rok za delavce z več kot 20 leti delovne dobe, kot je predlagan pri nas, imajo med drugim v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Nemčiji, na Nizozemskem in tudi v Veliki Britaniji.

Številne države odpravnin sploh ne poznajo

Pri odpravninah so razlike še večje kot pri odpovednih rokih. Tako v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem delodajalcem pri odpuščanju iz poslovnih razlogov ni treba plačevati odpravnin. V večini držav to kompenzirajo s podporo brezposelnim. Na drugi strani pa so odpravnine v Nemčiji večje kot pri nas in bi se torej s sprejetjem sprememb ta razlika še povečala.

V Veliki Britaniji, ki je pojem liberalistične ureditve, delodajalec pri odpuščanju iz poslovnih razlogov plača teden dni odpravnine za vsako leto zaposlitve. To je nekoliko več, kot predlaga naše ministrstvo za delo. Višje odpravnine, kot je predlagana za Slovenijo, imajo še v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji, torej treh državah, v katerih so ogrožene javne finance.

Poglejte si tebelo: Primerjava odpovednih rokov in odpravnin pri odpuščanju iz poslovnih razlogov

Vir: www.finance.si

NAPOVED SINDIKALNIH AKCIJ ZA OKREPITEV SOCIALNEGA DIALOGA,  ZAVRNITEV PREDLAGANE POKOJNINSKE REFORME IN DRUGIH ZAKONOV NA PODROČJU DELOVNE IN SOCIALNE ZAKONODAJE

KS 90 je na stališču, da je potrebno zaostriti razmerje z Vlado RS. Zakaj? Kljub opozorilom (pismo KS 90 predsedniku vlade, priloženi manifest, nasprotovanje tudi drugih sindikatov zaradi vsiljevanja številnih predlogov zakonov v obravnavo v izjemno kratkem času) Vlada vztraja pri izjemno kratkih rokih za sprejetje zakonov. Pri tem ima očitno svojo računico. Računa, da bo ubila dve muhi na en mah:

Najprej bo vpletla socialne partnerje v javni obravnavi, saj se sindikati odzivamo s pripombami kolikor se da in bo to prikazovala kot socialni dialog.

Nadalje računa, da v tako kratkih rokih za obravnavo ne bo prišlo niti do temeljitih strokovnih niti do interesnih usklajevanj. Že v naprej nas je opozorila, da bo s predlaganimi zakoni šla v parlament tudi, če se s predlogi ne bomo strinjali.

KS 90 in drugi sindikati smo v strokovnem delu oblikovanja pripomb napeli vse moči. Dokazano je, in s strani stroke na vladni strani potrjeno, da so naše pripombe strokovne, utemeljene in da bi v dalj časa trajajoči javni razpravi lahko v marsičem popravili predloge Vlade. Žal pa za to ni časa, ker zloglasni semafor predsednika vlade to ne dopušča. To z drugimi besedami pomeni, da mu je vseeno, če se bodo sprejemali strokovno slabi zakoni, ki bodo povrhu še interesno neusklajeni. Takšno početje moramo ustaviti!

Za torek, 6. aprila smo sindikati: Neodvisnost, Alternativa, Pergam, Solidarnost in KS 90, sklicali novinarsko konferenco na kateri bomo izrazili naše nestrinjanje s pokojninsko reformo in načinom sprejemanja druge delovnopravne in socialne zakonodaje, kar vsekakor ni v skladu s socialnim partnerstvom.

Hkrati bomo predstavili napoved skupne protestne konference, ki jo omenjeni sindikati organiziramo v Ljubljani, 13. aprila ob 10.00.

Boris Mazalin, predsednik

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predstavilo predlog novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Novi zakon predstavlja prvo fazo sprememb obstoječe pokojninske zakonodaje, ki bi v veljavo stopile 1. januarja 2011.  

Ključne novosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so:

Zakona predvideva dva načina upokojitve, in sicer starostno upokojitev in predčasno upokojitev:

Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec pri starosti 65 let – moški, oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški, oziroma 38 let pokojninske dobe – ženska.

Bonusi in malusi so po novem oblikovani tako, da skušajo čim bolj motivirati posameznike za podaljševanje delovne aktivnosti. V primeru, da ima zavarovanec izpolnjene pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno aktiven, se mu lahko do 65 leta – moški, oziroma 63 leta – ženske, dodatno mesečno izplačuje še 20 % predčasne pokojnine ali pa se mu predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 % za vsak mesec delovne aktivnosti. Zavarovancu, ki uveljavi predčasno pokojnino, pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 % za vsak mesec do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

Zakona uvaja tudi nov mehanizem delne pokojnine. Ta bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Ti bodo po novem imeli možnost opravljanja dela v zmanjšanem obsegu, za kar bodo dobivali sorazmerno plačilo, hkrati pa bodo zraven plače in delne pokojnine prejemali še del predčasne pokojnine – se pravi tri prejemke.

Za izračun pokojninske osnove se bodo po novem upoštevale plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki iz katerihkoli 34 let zavarovanja. Zato, da se zaradi tega pokojnine ne bi zniževale pa kot kompenzacijski faktor, uvaja sorazmerno višji odmerni odstotek.

Predlog novega ZPIZ-2 posebno pozornost namenja tistim, ki so z delom začeli pred dopolnjenimi 20. leti in tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih in delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče več opravljati. Ti se bodo lahko upokojevali pod blažjimi pogoji. V sistemu ohranja tudi določeno raven pozitivne diskriminacije za ženske, ki se bodo lahko upokojile dve leti prej kot moški oziroma pri dve leti krajši pokojninski dobi.

Vse spremembe bodo uvedene postopoma od 1. januarja 2011 dalje, pri čemer bodo  prehodna obdobja dovolj dolga, da bo breme modernizacije pokojninskega sistema kar najbolj enakomerno porazdeljeno med vse generacije.

Ključne rešitve predloga novega ZPIZ-2

vir: www.mddsz.gov.si

PISMO PREJŠNJI, SEDANJI IN BODOČI VLADI O PREDLAGANI DELOVNOPRAVNI IN SOCIALNI ZAKONODAJI

KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE

V RAZPRAVI O PREDLOGIH VLADE RS O DELOVNOPRAVNI IN SOCIALNI ZAKONODAJI IN O POLOŽAJU DELAVCEV

Spoštovani!

1. VLADA JE SOCIALNI DIALOG SPREMENILA V LUTKOVNO PREDSTAVO.
2. POLOŽAJ DELAVCEV JE VSAK DAN SLABŠI!

3. ZAKON O MINIMALNI PLAČI JE POHABLJEN. VELIKA VEČINA MINIMALKE POTREBNIH DELAVCEV JO BO PREJELA ŠELE LETA 2012 PA ŠE TO ŽELI VLADA PRIKAZATI KOT IZJEMEN DOSEŽEK V ZAMENO KATEREGA BI SE SINDIKATI MORALI ODPOVEDATI POMEMBNIM PRAVICAM.

4. ODPOVEDAL  JE INŠPEKCIJSKI NADZOR DELA.

5. SPOŠTOVANJE DELAVSKIH (ČLOVEKOVIH) PRAVIC JE POTEPTANO. ZA DOSTOJANSTVO DELAVCA KAPITALU NI MAR:« DELAVEC, ČE TI KAJ NI PRAV, GLADUJ, TOŽI!«

6. POD KRINKO KRIZE: VLADA NAMERAVA UVELJAVITI RADIKALNE SPREMEMBE V ŠKODO DELAVCEV,   BREZPOSELNIH, ŠTUDENTOV IN OPOKOJENCEV, TUDI V ŠKODO GOSPODARSTVA. VLADA URESNIČUJE KAR SMO SINDIKATI PREJŠNJI VLADI PREPREČILI.

7. VLADA OPUŠČA DOLŽNO SKRB, DA SE ODPRAVIJO ANOMALIJE, ZVIJAČNOSTI IN OČITNE KRIVICE ZDAJ IN TAKOJ, BREZ ZAMEGLJEVANJA Z REFORMAMI.

8. SPREMEMBE SE DOGAJAJO PO INERCIJI VSAK DAN, A ŽAL NA SLABŠE. PRIČAKUJEMO NAČRTOVANJE SPREMEMB ZA SKUPNO BLAGINJO. ZAVRAČAMO »STRATEGIJE« IN »IZHODE IZ KRIZE«, KI SE NE NAPAJAJO  TUDI IZ DELAVSTVA, IZ ZNANJA, GOSPODARSTVA, NOVIH DRUŽBENIH IN SOCIALNIH ODNOSOV, IZ PRAVIČNIH SOCIALNIH SPODBUD.

9. DELAVCI, ŠTUDENTI, UPOKOJENCI, »LJUDSTVO«, SO ZA VLADO SAMO DEL PROBLEMOV TE KRIZE IN NE DEL IZHODA IZ KRIZE.

10. Z NE DOVOLJ KRITIČNIM ODZIVOM NA VLADNO IGRO, KI BO V (PRE)KRATKEM ČASU »SKIPALA« GRMADO DELOVNO PRAVNIH IN SOCIALNIH ZAKONOV, BREZ RESNIČNEGA SOCIALNEGA DIALOGA SE PREVZEMA TUDI ODGOVORNOST. ZA MLAČEN ODZIV BO  TREBA NAJTI  HUDO TEHTNA POJASNILA. DELAVCEM IN ČLANSTVU BODO MORALI IGRALCI NA SINDIKALNI STRANI  POVEDATI, DA  TO IGRO IGRAJO  ZA NJIHOVO DOBRO.

11. CILJE, VSEBINO IN PRAVILA SOCIALNEGA DIALOGA POSTAVLJAJO  SOCIALNI PARTNERJI, NE POSTAVLJA JIH VLADNA STRAN SAMA. IZJAVA, DA BO VLADA PREDLOŽILA ZAKON V PARLEMENT NE GLEDE NA TO ALI SE MI STRINJAMO ALI NE, JE MILO REČENO »MILOSTNI STREL« ZA OPEVANO SOCIALNO PARTNERSTVO IN DEMOKRACIJO. VLADA SEVEDA TO (LAHKO) POČNE – DOKLER VLADA. KAR NE POMENI, DA NAM JE PRIHODNJA VLADA KAJ V TOLAŽBO.

12. »ČE NAŠE ZAHTEVE NE BODO UPOŠTEVANE, BOMO NADALJEVALI Z VSEMI OBLIKAMI SINDIKALNIH PRITISKOV, VKLJUČNO Z MOŽNOSTJO IZVAJANJA REFERENDUMOV« (Iz zahtev udeležencev delavskih demonstracij, v Ljubljani, 28.11.2009) PA ŠE RAZMISLEK KS 90 TEGA DNE: DA SE ODGOVORI  S SPLOŠNO  STAVKO V PRIMERU POSLABŠANJA EKONOMSKEGA IN SOCIALNEGA POLOŽAJA DELAVCEV.

13. IZRAŽAMO PRIPRAVLJENOST ZA SOCIALNI DIALOG. RAZUMEMO GA KOT PROCES, KI DAJE  KONKRETNE DOGOVORE, SPORAZUME, SKUPNE REŠITVE. NE SPREJEMAMO, DA SE »DAJANJE PRIPOMB«, »IZMENJAVA STALIŠČ« IN »POGOVARJANJE O PROBLEMATIKI« ENAČI S SOCIALNIM PARTNERSTVOM. VLADA VZTRAJNO OPUŠČA UPORABO MEHANIZMOV SOCIALNEGA DIALOGA, V NASPROTJU S PRIPOROČILI MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA PRI ISKANJU IZHODA IZ KRIZE.

14. ZAHTEVAMO, DA VLADA NEMUDOMA OPUSTI NAČRT SPREJEMANJA ZAKONOV BREZ ISKANJA KONSENZA IN BREZ UPOŠTEVANJA DEJSTVA, DA JE IZHOD IZ KRIZE NEGOTOV IN DA SE NA RAČUN BODOČIH »ODREŠILNIH ZAKONSKIH REŠITEV« POLOŽAJ DELAVCEV ŠE  POSLABŠUJE.

15. DAJEMO POBUDO, DA SE NEMUDOMA SKLIČE EKONOMSKO SOCIALNI SVET Z NAMENOM, DA PONOVNO VZPOSTAVIMO SOCIALNI DIALOG, PRIMEREN SEDANJEMU POVEČANJU SOCIALNIH TRENJ. ESS IN DRUGE OBLIKE SOCIALNEGA PARTNERSTVA SE MORAJO VKLJUČITI V REŠEVANJE KRIZE. MENIMO, DA DRUGEGA EKONOMSKO SOCIALNEGA IZHODA NI. SO PA MOŽNI DRUGAČNI.

KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE

V RAZPRAVI O PREDLOGIH VLADE RS O DELOVNOPRAVNI IN SOCIALNI ZAKONODAJI IN O POLOŽAJU DELAVCEV

Boris Mazalin, predsednik