Aprila je Svet ZPIZ-a na podlagi predhodne zahteve reprezentativnih  sindikatov, razpravljal o problematiki neplačevanja prispevkov za socialno varnost delavcev. K tej točki sta bila vabljena in sta podala poročilo o že opravljenih in predvidenih ukrepih, generalna direktorica Davčne uprave RS, ga. Mojca Centa Debeljak in glavni republiški inšpektor, mag. Borut Brezovar ( povzetki obeh poročil so v prilogi).

Poročilo, ki ga je predstavila ga. Centa Debeljak, predstavlja in zajema natančno analizo stanja in ukrepov. Skupno je predlaganih 14 ukrepov in 3 aktualni projekti.

Povzemam samo nekatere bistvene elemente in dejstva, ki jih je posebej izpostavila:

-          davčna uprava je  v letu 2009 izterjala 607,5 MIO € dolga, kar pomeni za 106,7 MIO EUR več kot v letu 2008 oz. skoraj 50 % več kot v letu 2007,

-          kljub gospodarski in finančni krizi so vplačila prispevkov za socialno varnost delavcev še vseeno višja kot leto prej. Vplačila v ZPIZ za 1,5 %  več kot leta 2008 in 12,4 % več kot v letu 2007  in ZZZS za 2,3 % več kot leta 2008 in 12,8 % več kot v letu 2007.

-          več kot 97 % prispevkov za socialno varnost delavcev je tudi plačanih, plačanih ni le 3 % vseh prispevkov,

-          pri zavezancih, ki obračunov prispevkov ne predlagajo redno, je DURS s poostrenim nadzorom samo v letu 2009 v 33.537 primerih ugotovil nepravilnosti ter naložil za 31,7 MIO € dodatnih obveznosti,

-          število vlog za pridobitev podatkov o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je po seznanitvi javnosti s katastrofalnim stanjem na tem področju v Steklarski novi, izredno povečalo,

-          glede preostanka neplačanih prispevkov Davčna uprava RS išče nove rešitve. Eno izmed rešitev vidi v zagotovitvi vpogleda posameznikom – fizičnim osebam, v okviru sistema e-davkov. Vsak posameznik sam ali preko svojega pooblaščenca (sindikat) bo,

-       v prvi fazi, predvidoma že v mesecu maju 2010,  lahko preko digitalnega potrdila preveril ali mu delodajalec redno plačuje prispevke za socialno varnost,

-       v drugi fazi pa davčna uprava proučuje možnost za poenostavljen dostop do teh podatkov – z uporabo statičnega gesla,

-          hkrati z vpogledi v obračunane in plačane prispevke pa bo zavezancu omogočen tudi vpogled v njegovo knjigovodsko kartico. Na ta način bo zavezanec lahko sam kadarkoli preveril ali so njegove davčne obveznosti poravnane oz. ali se stanje na kartici ujema z njegovo evidenco. Delavci – zavarovanci bodo na ta način imeli takojšen vpogled in nadzor nad plačilno disciplino delodajalcev,

-          projekt G2G, tako se imenuje storitev, ki jo podpira nov informacijski sistem,  bo zagotovil tudi učinkovito izmenjavo podatkov med institucijami javnega sektorja, zahteva pa zagotovitev kompatibilnosti informacijskih sistemov,

-          ključni problem pri še večji učinkovitosti davčne uprave je predvsem zastarel informacijski sistem. Edini način za učinkovitejše delovanje je prenovljen in sodoben informacijski sistem. Z implementacijo novega sistema se predvideva, da bo davčna uprava na letni ravni pobrala oz. izterjala cca 306 MIO € dodatnih javnofinančnih prihodkov,

-          posebej je izpostavila davčne utaje v katere sodi tudi neplačevanje prispevkov za socialno varnost in predvsem problematiko kazenskega sankcioniranja neplačevanja le teh zato davčna uprava ocenjuje, da je potreben poseg v določbo 196. Člena Kazenskega zakonika ( KZ-1), saj inkriminacija kaznivega dejanja Kršitev temeljnih pravic delavcev ne pokriva neplačevanja prispevkov za socialno varnost delavca vse dokler delavec dejansko ni prikrajšan za pravico, kar pa se zgodi šele po uveljavljanju pravice do pokojnine ( predlog  ukrepa davčne uprave št. 11).

Kratko obrazložitev in pojasnila k poročilu Inšpektorata RS za delo o problematiki neplačevanja prispevkov za socialno varnost, je podal mag. Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor.

Pristojnosti Inšpektorata RS za delo so v zvezi z izvajanjem določb zakonodaje, ki opredeljuje obveznosti v zvezi s prijavo v obvezna zavarovanja ter plačilom prispevkov za socialno varnost, omejene oz. »zelo skromne«. Kar zadeva kaznivo dejanje neplačevanja prispevkov ga je zelo težko dokazati, saj je treba dokazati tako naklep kot povzročitev škode. Pristojnost Inšpektorata RS za delo je določena v 1. točki Zakona o inšpekciji dela. Inšpektorat je v skladu z navedenim zakonom pristojen opravljati inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z izvajanjem zakonov, drugih predpisov,kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. V primeru, da je v zakonu določeno, da je za ugotavljanje določenega stanja oz. kršitev pristojen drug inšpekcijski organ ali sodišče, Inšpektorat RS za delo takih kršitev ne more preverjati, saj bi s tem posegal v pristojnost drugega organa. To velja tudi za primere vpogleda in nadzora delodajalcev glede plačil prispevkov za socialno varnost delavcev. Do takšnega vpogleda in nadzora inšpekcija nima pravice . Za nadzor nad obračuni in plačili prispevkov za socialno varnost je torej pristojna Davčna uprava RS. Pristojnost Inšpektorata RS za delo v zvezi z nadzorom plačevanja prispevkov za socialno varnost pa izhaja zgolj iz določbe 17. člena ZID.

Inšpektor lahko z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa ter uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če je pri inšpekcijskem nadzoru ugotovil:

-          da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo,

-          da delodajalec delavce ni prijavil oz. zanj ne plačuje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti,

-          neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev

-          da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi za zaposlovanje tujcev.

Poročilo inšpektorata za delo zajema predvsem kršitve zaradi nerednega izplačila plač, izdaje fotokopije listine o prijavi v obvezno zavarovanje, izročitev pisnega obračuna plače, nesklenjene pogodbe o zaposlitvi – delo na črno, ipd.. Ugotovitve o neplačevanju prispevkov za socialno varnost so bile povezane predvsem z obravnavanjem predlogov delavcev, saj mnogi delodajalci zaradi finančnega položaja prenehajo izplačevati plače ali pa imajo blokirane TRR. Z blokado TRR delodajalci običajno tudi prenehajo plačevati prispevke za socialno varnost, plače pa, v kolikor zmorejo, izplačujejo kar v gotovini. Delavci z neplačevanjem prispevkov običajno niso seznanjeni, tako se s problematiko neplačila prispevkov soočijo šele pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

Člani Sveta ZPIZ smo podprli vseh 14 predlaganih ukrepov, ki so razvidni iz poročila DURS-a. Prav tako smo pozitivno ocenili tiste projekte, ki se na tem področju že izvajajo, še zlasti pa podprli prizadevanja za hitrejšo in učinkovitejšo informacijsko posodobitev. Podprli smo tudi s strani DURS-a predlagani ukrep o spremembi določbe 196. Člena KZ-1 z ustrezno razširitvijo inkriminacije kaznivega dejanja kršitve delovnih pravic delavcev v primerih neplačevanja prispevkov za socialno varnost.

Iz obeh poročil lahko potegnem naslednje zaključke in opozarjam:

-          da se mora in bi se končno moral vsak delavec – zavarovanec zavedati, da so sredstva, ki jih delodajalec mesečno plačuje za njegove prispevke za socialno varnost, njegova last, saj se odvajajo od plačila (plače), ki ga je zaslužil s svojim delom;

-          da sredstva, ki jih delodajalec mesečno plačuje za prispevke za socialno varnost delavca niso last države,  niti last delodajalca in bi moral delavec v primeru odloga plačila ali neplačila odločati sam oziroma bi moral biti o tem vsaj obveščen;

-          da bi moral biti Inšpektorat RS za delo samostojna in neodvisna inštitucija z večjimi pooblastili in ne v službi države, ker je sedaj inšpekcijska služba popolnoma neučinkovita;

-          da bi se moralo občutno povečati število inšpektorjev, tako inšpektorjev za delo kot inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu.

Priloga: Ukrepi za učinkovito pobiranje dajatev

Priloga: Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Priloga: Problematika neplačevanja prispevkov

Spoštovani gospod Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije

Pred dnevi smo prek medijev izvedeli, da naj bi nekdanji prvi človek nemških železnic, ki ga osebno želite pripeljati v Slovenijo kot svetovalca pri sanaciji Slovenskih železnic, izrazil svojo pripravljenost za sodelovanje le pod pogojem, da bo država dovolila povezavo Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v skupen holding.

Zavedamo se, da je naše železnice potrebno temeljito sanirati in posodobiti, in da  sanacije ter posodobitve  brez ogromnih finančnih sredstev ne more biti. Glede na to, da vsa tri podjetja, ki naj bi jih združili v holding, poslujejo negativno, se sama po sebi vsiljuje domneva, da se za predlogom potencialnega bodočega svetovalca, skriva še en poskus nemških železnic (nemške države), da bi kot nov strateški partner na lahek način in z minimalnim sredstvi obvladali slovenski logistični prostor in diktirali nadaljnji razvoj slovenske prometne politike.

V sindikatih smo prepričani, da do tega ne sme priti, saj bi bila zaradi poslovnih okoliščin na ta način ogrožena številna delovna mesta v Intereuropi in Luki Koper, negativne posledice pa bi čutilo ne le celotno primorsko ampak tudi slovensko gospodarstvo. Odločno nasprotujemo vsem odločitvam države, s katerimi bi v zameno za finančna sredstva, zamajala temelje in ogrozila obstoj primorskega in posledično slovenskega gospodarstva.

Od Vlade pričakujemo, da nas bo kot zainteresirane socialne partnerje čim prej neposredno seznanila  o vseh strateških odločitvah, ki zadevajo tako Luko Koper kot Intereuropo.

V imenu:

članic KS 90:  Sindikata pristaniških delavcev Slovenije, Sindikata podjetja Intereuropa/ŠAK, Sindikata delavcev špedicijske, agencijsko pomorske in kontrolne dejavnosti (ŠAK), Obalne sindikalne organizacije KS 90 in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

Ljubljana, 13. 5. 2010

                                                                                                          Boris Mazalin

                                                                                                          Predsednik KS 90

V začetku leta 2010 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 100.000 brezposlenih oseb, kar je približno 35.000 več kot v enakem obdobju lani.

Delovno aktivno prebivalstvo, zaposlene osebe in plače

Leta 2009 je bilo po podatkih Ankete o delovni sili v povprečju 981.000 delovno aktivnih prebivalcev, ki so v običajnem tednu delali nekaj manj kot 40 ur.

Zaposlene osebe so leta 2009 v povprečju prejele 930 EUR neto plače na mesec, kar je za 30 EUR več kot leta 2008. Na prvi pogled se to zdi nekoliko nelogično za obdobje gospodarske krize, vendar temu ni tako. V času gospodarske recesije se znajdejo v težavah predvsem podjetja, ki ustvarjajo majhno dodano vrednost na zaposlenega. Za odpravljanje težav imajo na voljo dve možnosti: znižanje plač ali pa odpuščanje zaposlenih. Odpuščeni delavci so v glavnem tisti z nižjo stopnjo izobrazbe, ki navadno prejemajo plačo, ki je nižja od povprečne. Zviševanje povprečne plače v času gospodarske recesije in naraščanje števila brezposelnih tako ni tako nenavadno, kot se zdi na prvi pogled.

Delovno aktivni tujci

Decembra 2009 je imelo v Sloveniji veljavno delovno dovoljenje nekaj manj kot 80.000 tujcev.

Po podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je med vsemi delovno aktivnimi prebivalci približno 8 % tujcev. Ob koncu leta 2009 jih je bilo dobrih 60.000, njihovo število pa se je znižalo v primerjavi s predhodnim letom, ko je v Sloveniji delalo slabih 70.000 tujcev. Večina med njimi jih prihaja z območja bivše Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine. Tujce, zaposlene v Sloveniji, v glavnem predstavljajo moški; v več kot polovici primerov delajo v gradbeništvu, ki pa je poleg predelovalnih dejavnosti dejavnost, ki jo je trenuna kriza najbolj pri

zadela. V lanskem letu so zaposleni v gradbeništvu v povprečju prejeli manjšo neto plačo od slovenskega povprečja – njihova neto plača je namreč znašala 760 EUR.

Minimalne plače, denarna socialna pomoč, stopnja tveganja revščine

V začetku leta 2010 je bilo približno 16.000 oseb, ki so prejele minimalno plačo; znašala je slabih 600 EUR bruto. Glede na države članice EU je Slovenija po višini minimalne plače v sredini: najvišjo minimalno plačo so v drugi polovici 2009 imeli zaposleni v Luksemburgu (nekaj več kot 1.600 EUR bruto), najnižja pa je bila v Bolgariji (nekaj več kot 100 EUR bruto).

Marca 2010 je bilo v Sloveniji skoraj 55.000 prejemnikov denarne socialne pomoči v vredosti 230 EUR. V zadnjem letu je njihovo število naraslo za 10.000. Stopnja tveganja revščine je v letu 2008 znašala 12,3 %, kar je za 0,8 odstotne točke več kot leto prej. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je zvišal s 495 EUR v letu 2007 na 545 EUR leta 2008.

Upokojenci

Leta 2009 je bilo po podatkih ZPIZ-a v Sloveniji približno 550.000 upokojencev; po podatkih Ankete o delovni sili je bilo istega leta delovno aktivnih 29.000 oseb, ki so izjavila, da so sicer upokojene. Te osebe so največkrat delale doma, na kmetijah, saj jih je kar 80 % med njimi delalo v kmetijskih dejavnostih.

Razmere na trgu dela se slabšajo

Najslabše razmere na trgu dela v času slovenske neodvisnosti smo zabeležili dve leti po osamosvojitvi. Takrat je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 129.000 brezposlenih oseb, kar je pomenilo 14,4-odstotno stopnjo brezposelnosti. Od takrat naprej se je število brezposlenih oseb zmanjševalo z izjemo v letih 1997 in 1998, ko je njihovo število nekoliko narastlo. V marcu 2010 pa je bila s 100.000 brezposelnimi stopnja registrirane brezposelnosti 10,7 % (10,1 % za moške in 11,3 % za ženske).

Najmanj brezposelnih oseb je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih septembra 2008, ko je njihovo število padlo pod 60.000, in ko je bila stopnja registrirane brezposelnosti v samostojni Sloveniji rekordno nizka, saj je znašala 6,3 %. Število registrirano brezposelnih se od takrat naprej vztrajno povečuje.

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3083

Na spodnji povezavi objavljamo video prispevek s skupne protestne konference petih sindikalnih central.

Vabljeni k ogledu!

http://tvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-1/tv.slo1/#ava2.66197498