Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

Kakšen je položaj delavca, če ima v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo?

Posebnost pogodbe o zaposlitvi s poskusnim delom je v tem, da je s pogodbo določeno neko obdobje (poskusno delo), v katerem lahko delodajalec ugotovi, ali je delavec sposoben za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, delavec pa lahko ugotovi, ali mu to delo ustreza. Trajanje poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi, z zakonom pa je omejeno na šest mesecev. Podaljša se lahko v primeru začasne odsotnosti z dela. Delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi že v času trajanja poskusnega dela, in sicer s sedemdnevnim odpovednim rokom. Delodajalec pa v času trajanja poskusnega dela delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi (razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca oziroma prisilne poravnave), ampak mu mora omogočiti, da v teku poskusnega dela pokaže svoje sposobnosti. Če pa delodajalec ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, v postopku odpovedi pa delavcu ni dolžan zagotoviti zagovora.

Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja:

kdaj pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča?

Zakon o delovnih razmerjih ureja poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi za primere, ko delavec uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in za primere, ko uveljavlja sodno varstvo zaradi neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru njenega izpodbijanja pred sodiščem. V teh primerih lahko sodišče odloči o prenehanju pogodbe in določi dan, kdaj pogodba o zaposlitvi preneha.

Če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko na predlog delavca:

• ugotovi trajanje delovnega razmerja (vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje),

• prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter

• delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Delavec lahko takšno zahtevo uveljavlja do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Sodišče lahko enako odloči tudi ne glede na predlog delavca, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.

Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.

Vir: MDDSZ

Socialni partner za socialni dialog 

KAJ PA TIRNICE IN OSTALA INFRASTRUKTURA ZA VOŽNJO NA

»FRANCOSKO-NEMŠKEM VLAKU«?

V zadnjem času smo lahko veliko brali o »francosko-nemškem« ali »nemško- francoskem« vlaku. Vlakovodji lokomotive največjih evropskih industrij tako tudi od Slovenije pričakujeta izpolnitve zahtev, ki so »nujne« za priključitev k »paktu za konkurenčnost«. To naj bi storili z izboljšanjem javno-finančnega položaja države. Z ukrepi naj bi torej Slovenija sledila ciljem, ki so vsekakor zanimivi: spodbujanje zaposljivosti in konkurenčnosti, krepitev finančne stabilnosti, če naj omenimo le nekatere. Pa vendar: v kolikšni meri so tirnice in ostala infrastruktura primerni za vožnjo na »francosko-nemškem vlaku«? In če niso neprimerni, kolikšna je cena za njihovo vzpostavitev ali izboljšanje? Medtem so voditelji držav članic Evropske unije že sprejeli sveženj ukrepov za zaščito evra, tudi pakt za evro plus in dogovor o stalnem mehanizmu za stabilnost skupne valute. Pakt za evro, ki je pravzaprav mehkejša različica francosko-nemškega pakta za konkurenčnost, določa cilje za krepitev konkurenčnosti, zaposlovanja, vzdržnosti javnih financ in finančne stabilnosti. Slovenija naj bi ukrepe, usklajene med socialnimi partnerji, posredovala do junija letos, članice EU pa naj bi ukrepe potrdile in sprejele v roku enega leta. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na nedavno izjavo predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki pravi, da bi zavrnitev pokojninske reforme pomenila »znak, da se za Slovenijo francosko-nemški vlak ustavlja na postajališču«. Kako gre torej v luči te izjave razumeti nenavadni vlak v boljšo prihodnost? Ali je cena vozovnice sprejetje nepravične pokojninske reforme? Javne finance so seveda pomembne in njuno je zniževati javno-finančni primanjkljaj, vendar ne za ceno delavskih in socialnih pravic. Znižanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke do leta 2013 je nerealen vladni cilj, ki bi lahko resno ogrozil socialno državo, kot jo poznamo danes. Namesto tega predlagamo počasnejše zniževanje javno-finančnega primanjkljaja ob upoštevanju pričakovane gospodarske rasti. Ravno tako nasprotujemo indeksaciji plač, ki bi posledično vodila v zamrznitev delavskih plač, in usklajevanju pokojninskih sistemov; v primeru sprejetja slednjega bi bilo namreč potrebno uskladiti tudi plače, varstvo pri delu, skrb za zdravje itn., česar pa ne gre pričakovati. Zagotovo je potrebno doseči večjo konkurenčnost, tudi s pomočjo večje produktivnosti, vendar pa ne na račun zamrznitve ali celo zniževanja plač. Cena neuspešnosti gospodarstva bi v tem primeru zopet padla na delavska ramena. Če ne bomo zasledovali socialnega dialoga in socialne solidarnosti, potem na slovenskem vagonu francosko-nemškega vlaka ne bo večine Slovencev, pač pa le nekateri izbranci. Ostali bomo le čakali na zapuščeni postaji in čakali na vlak, ki nikoli ne pripelje mimo...

Objavljamo intervju s predsednikom Konfederacije Sindikatov 90  Slovenije Petrom Majcnom v reviji Pilot 17. aprila.

Slovenija potrebuje nove obraze