V začetku leta 2010 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 100.000 brezposlenih oseb, kar je približno 35.000 več kot v enakem obdobju lani.

Delovno aktivno prebivalstvo, zaposlene osebe in plače

Leta 2009 je bilo po podatkih Ankete o delovni sili v povprečju 981.000 delovno aktivnih prebivalcev, ki so v običajnem tednu delali nekaj manj kot 40 ur.

Zaposlene osebe so leta 2009 v povprečju prejele 930 EUR neto plače na mesec, kar je za 30 EUR več kot leta 2008. Na prvi pogled se to zdi nekoliko nelogično za obdobje gospodarske krize, vendar temu ni tako. V času gospodarske recesije se znajdejo v težavah predvsem podjetja, ki ustvarjajo majhno dodano vrednost na zaposlenega. Za odpravljanje težav imajo na voljo dve možnosti: znižanje plač ali pa odpuščanje zaposlenih. Odpuščeni delavci so v glavnem tisti z nižjo stopnjo izobrazbe, ki navadno prejemajo plačo, ki je nižja od povprečne. Zviševanje povprečne plače v času gospodarske recesije in naraščanje števila brezposelnih tako ni tako nenavadno, kot se zdi na prvi pogled.

Delovno aktivni tujci

Decembra 2009 je imelo v Sloveniji veljavno delovno dovoljenje nekaj manj kot 80.000 tujcev.

Po podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je med vsemi delovno aktivnimi prebivalci približno 8 % tujcev. Ob koncu leta 2009 jih je bilo dobrih 60.000, njihovo število pa se je znižalo v primerjavi s predhodnim letom, ko je v Sloveniji delalo slabih 70.000 tujcev. Večina med njimi jih prihaja z območja bivše Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine. Tujce, zaposlene v Sloveniji, v glavnem predstavljajo moški; v več kot polovici primerov delajo v gradbeništvu, ki pa je poleg predelovalnih dejavnosti dejavnost, ki jo je trenuna kriza najbolj pri

zadela. V lanskem letu so zaposleni v gradbeništvu v povprečju prejeli manjšo neto plačo od slovenskega povprečja – njihova neto plača je namreč znašala 760 EUR.

Minimalne plače, denarna socialna pomoč, stopnja tveganja revščine

V začetku leta 2010 je bilo približno 16.000 oseb, ki so prejele minimalno plačo; znašala je slabih 600 EUR bruto. Glede na države članice EU je Slovenija po višini minimalne plače v sredini: najvišjo minimalno plačo so v drugi polovici 2009 imeli zaposleni v Luksemburgu (nekaj več kot 1.600 EUR bruto), najnižja pa je bila v Bolgariji (nekaj več kot 100 EUR bruto).

Marca 2010 je bilo v Sloveniji skoraj 55.000 prejemnikov denarne socialne pomoči v vredosti 230 EUR. V zadnjem letu je njihovo število naraslo za 10.000. Stopnja tveganja revščine je v letu 2008 znašala 12,3 %, kar je za 0,8 odstotne točke več kot leto prej. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je zvišal s 495 EUR v letu 2007 na 545 EUR leta 2008.

Upokojenci

Leta 2009 je bilo po podatkih ZPIZ-a v Sloveniji približno 550.000 upokojencev; po podatkih Ankete o delovni sili je bilo istega leta delovno aktivnih 29.000 oseb, ki so izjavila, da so sicer upokojene. Te osebe so največkrat delale doma, na kmetijah, saj jih je kar 80 % med njimi delalo v kmetijskih dejavnostih.

Razmere na trgu dela se slabšajo

Najslabše razmere na trgu dela v času slovenske neodvisnosti smo zabeležili dve leti po osamosvojitvi. Takrat je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 129.000 brezposlenih oseb, kar je pomenilo 14,4-odstotno stopnjo brezposelnosti. Od takrat naprej se je število brezposlenih oseb zmanjševalo z izjemo v letih 1997 in 1998, ko je njihovo število nekoliko narastlo. V marcu 2010 pa je bila s 100.000 brezposelnimi stopnja registrirane brezposelnosti 10,7 % (10,1 % za moške in 11,3 % za ženske).

Najmanj brezposelnih oseb je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih septembra 2008, ko je njihovo število padlo pod 60.000, in ko je bila stopnja registrirane brezposelnosti v samostojni Sloveniji rekordno nizka, saj je znašala 6,3 %. Število registrirano brezposelnih se od takrat naprej vztrajno povečuje.

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3083