Predlagani odpovedni roki in odpravnine so podobni britanskim; za naše kapitaliste je to premalo

Delodajalci so zelo razočarani nad predlogom sprememb zakona o delovnih razmerjih. Opozarjajo, da je za prestrukturiranje gospodarstva nujno povečati prožnost. Sindikati pa pravijo, da ne bodo nikoli privolili v skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin.

Primerjava podatkov o odpovednih rokih in odpravninah postavlja na laž trditev delodajalcev, da prav nikjer v Evropi ni odpuščanje tako drago kot pri nas. Podatke so posredovali z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Prikazujemo podatke o odpuščanju iz poslovnih razlogov, kar je v gospodarski krizi posebej pomembno.

Kaj predlaga ministrstvo za delo

Na MDDSZ predlagajo, da bi odpovedni rok ostal 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu, in 45 dni, če je pri delodajalcu delal od pet do 15 let. Pač pa bi odpovedni rok za delavce, ki imajo od 15 do 25 let delovne dobe pri delodajalcu, skrajšali s 75 na 60 dni, če imajo nad 25 let delovne dobe pri delodajalcu, pa s 150 na 90 dni.

Odpravnina bi bila petina mesečne plače za vsako leto dela pri delodajalcu; toliko je že zdaj za delavce, ki imajo pri delodajalcu od enega do petih let delovne dobe, medtem ko delavcem z več kot petimi leti delovne dobe pripada višja odpravnina - in sicer četrtino mesečne plače za vsako leto, če so bili zaposleni od pet do 15 let, in tretjino, če so bili zaposleni nad 15 let. Pri največji odpravnini je znižanje torej 40-odstotno.

Delodajalci predlagajo 30-dnevni odpovedni rok za vse

Delodajalci menijo, da je tudi to še vedno preveč. Predlagali so enoten 30-dnevni odpovedni rok ne glede na leta zaposlitve pri istem delodajalcu in odpravnino v višini največ treh mesečnih plač.

Minister za delo, družino in socialne zadeve  je pojasnil, da so pri predlogu upoštevali pravila, ki jih imajo v primerljivih državah. Primerjava pa pokaže, da so med državami velike razlike, saj Evropska unija ne določa enotnih standardov za delovna razmerja. Tako imajo nekatere države tudi precej strožja pravila za proizvodne delavce, to je modre ovratnike, kakor za režijske bele ovratnike. Daljši odpovedni rok za delavce z več kot 20 leti delovne dobe, kot je predlagan pri nas, imajo med drugim v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Nemčiji, na Nizozemskem in tudi v Veliki Britaniji.

Številne države odpravnin sploh ne poznajo

Pri odpravninah so razlike še večje kot pri odpovednih rokih. Tako v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem delodajalcem pri odpuščanju iz poslovnih razlogov ni treba plačevati odpravnin. V večini držav to kompenzirajo s podporo brezposelnim. Na drugi strani pa so odpravnine v Nemčiji večje kot pri nas in bi se torej s sprejetjem sprememb ta razlika še povečala.

V Veliki Britaniji, ki je pojem liberalistične ureditve, delodajalec pri odpuščanju iz poslovnih razlogov plača teden dni odpravnine za vsako leto zaposlitve. To je nekoliko več, kot predlaga naše ministrstvo za delo. Višje odpravnine, kot je predlagana za Slovenijo, imajo še v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji, torej treh državah, v katerih so ogrožene javne finance.

Poglejte si tebelo: Primerjava odpovednih rokov in odpravnin pri odpuščanju iz poslovnih razlogov

Vir: www.finance.si