Zdravstveni absentizem (začasna zadržanost od dela zaradi bolezenskih razlogov oz. t.i. bolniški stalež) predstavlja v Sloveniji resen družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima tudi občutne ekonomske posledice za delavce, delodajalce, narodno gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. V lanskem letu je zato Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) v sodelovanju s strokovnjaki in slovenskimi podjetji ter ustanovami organizirali številne odmevne strokovne regijske posvete, na katerih so slovenska podjetja in ustanove zainteresirani javnosti predstavila lastne aktivnosti in dolgoletne izkušnje, ki dokazujejo, da je možno zdravstveni absentizem na ravni konkretnih podjetij zelo dobro obvladovati s ciljanimi programi in aktivnostmi. Na tej podlagi je ZZZS februarja letos izdal tiskan zbornik, v katerem predstavlja izbrane primere 14 praks, ki že vrsto let potekajo v podjetjih, s ciljem, da te prakse ponudi v razmislek zlasti vsem tistim, ki se s tem področjem doslej še niso sistematično ukvarjali. Predstavljeni konkretni primeri praks dokazujejo, da se delodajalcu finančno vlaganje v aktivnosti in ukrepe za obvladovanje zdravstvenega absentizma v doglednem času povrne, saj zagotavlja nižja stopnja absentizma tudi nižje stroške dela ter številne druge pozitivne učinke. Vlaganje v zdravo delovno mesto in zdravje delavca se izkazuje za dobro naložbo, ki lahko z nižjimi stroški dela in večjo produktivnostjo zaposlenih pomembno izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu in njegov razvoj.

Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na višino zdravstvenega absentizma. Ti v pretežni meri izvirajo iz delovnega in socialnega okolja in le v manjši meri iz zdravstvenega stanja zaposlenih. Podatki in mednarodne primerjave kažejo, da obstaja dokaj tesna povezanost med višino absentizma v posamezni državi in predpisi, ki urejajo pravice do začasne odsotnosti od dela. Med dejavniki, ki v Sloveniji lahko pozitivno vplivajo na obvladovanje višine absentizma so brez dvoma najpomembnejši: ukrepi za varnost in zdravje pri delu, odgovornost delodajalcev za ustrezno, zdravju prijazno delovno okolje, večja motivacija in stimulacija delavcev za redkejše in krajše izostajanje z dela oziroma hitrejše vračanje na delovno mesto, raven socialne varnosti, ki naj bi v določenih primerih ne vzpodbujala izostajanja z dela, ustrezna zakonodaja, ki ne bi dovoljevala posameznikom zlorabljanja pravic, odnos zdravstvene službe do odsotnosti z dela itd.

Tabela: Razlogi zadržanosti 

Zbornik zdravstveni absentizem 

Vir: ZZZS